Radio Študent, 15. julij 2015 ― Vsake toliko vsak od nas slej ko prej naleti na mačka. Najsibo na štirinožnega vretenčarja ali tistega, ki se skoti v glavi neko jutro in hoče na vse načine prilesti iz nje. Če ne pa ste gotovo že naleteli na kakšno dvonožno sesalko. Če se ozremo k risbam, najdemo še veliko v preteklosti opaženih mačkov. Spomnimo se na primer mačka Felixa, ki je po stasu, ne pa tudi glasu, precej podoben mačku Waldu. V glavnih vlogah nekaterih animacij so nastopili tudi črni mački, kot sta Krazy Kat in Julius The Cat. Da o vseh ostalih mačkonih drugih barv, kot sta na primer Tom in Fritz the Cat, sploh ne govorimo.   Vendar se danes ne obračamo k animaciji, temveč k stripu. Obe vrsti umetnosti sta znani po tem, da si radi podajata roke. Celo v sferah igranih filmov se veča trend izdajanja grafičnih romanov, narejenih po tako imenovanih storyboardih oziroma zgodboslikah. Že izrisano predlogo snemalne knjige je za izid v stripovski obliki treba le še malo izpiliti. Kateri od njiju je nastal prej, je verjetno stvar debate stoletij. Nekateri, kot je Scott McCloud, za začetke stripa štejejo že Trajanov steber in jamske poslikave v Altamiri, spet drugi za začetke animacije štejejo že pojav optičnih igrač, kot sta praksinoskop ali taumatrop. Pri obeh gre za izris zaporednih sličic, ki tvorijo neko skupno celoto. Razlika je le v definiranju točno določene časovne komponente pri animacijskih filmih, ki je pri stripu ni. Za posamezno sličico si tam lahko vzamemo poljubno količino časa.   Glavni témi stripa Bulvar razbitih sanj smo zdaj že predstavili. Grafični roman, katerega prevod je izšel letos pri Forumu Ljubljana, je eno opaznejših del Kima Deitcha. Danes 71-letni stripar je leta 2003 prejel Eisnerjevo nagrado za najboljšo zgodbo v neserialni izdaji za strip The Stuff of Dreams, izdano pri Fantagraphics. Leta 2008 so ga nagradili še z Inkpot Award, v lanskem letu pa so ga nominirali še za Ignatzevo nagrado za izstopajočo grafično novelo The Amazing, Enlightening and Abs